Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer in generalni sekretar Varuha Kristijan Lovrak sta se v četrtek, 18. 10. 2018, v Državnem zboru udeležila seje Komisije za narodni skupnosti, na kateri so obravnavali letno poročilo Varuha za leto 2017.

Varuhinja je članom komisije podrobno predstavila aktivnosti Varuha v zvezi z italijansko in madžarsko narodno skupnostjo v Sloveniji. Povedala je, da Varuh o tej problematiki obširno poroča v Letnem poročilu za leto 2017 na straneh 118 do 126. Z njo se ukvarja proaktivno, saj pobud neposredno prizadetih skoraj ni. Varuhinja je povedala, da Varuh vsako leto posluje v eni izmed občin, ki je blizu madžarski narodni skupnosti, in eni, ki je blizu italijanski narodni skupnosti. Tako imajo predstavniki manjšin v Sloveniji možnost o svojih težavah spregovoriti z varuhinjo in njenimi sodelavci neposredno v njihovem okolju ali blizu njega. Letos je Varuh že posloval v Izoli, decembra načrtuje obisk Šalovcev v Prekmurju

Varuhinja se je v poročanju poslancem dotaknila tudi konkretnega primera o ohranjanju kulturne dediščine italijanske narodne skupnosti. V njem je Varuh posebej poudaril, da bi bila omemba (tudi) avtohtone italijanske narodne skupnosti v Sloveniji v Odloku o razglasitvi Tradicionalnega pridelovanja morske soli za živo mojstrovino državnega pomena primer pozitivnega ukrepa države, namenjenega ohranjanju pomembnega elementa identitete narodne skupnosti, v tem primeru kulturne dediščine. Takšen ukrep bi pomenil varovanje pravic narodne skupnosti, spoštovanje ratificirane mednarodne pogodbe, poleg tega bi kazal na visoko stopnjo demokratičnosti slovenske družbe.

Varuh se je ukvarjal tudi s kritikami do izhodišč programsko-poslovnega načrta 2018 Radiotelevizije Slovenija za programe italijanske narodne skupnosti. V letu 2017 je pri Tržnem inšpektoratu RS poizvedoval o poslovanja podjetij s potrošniki v jeziku narodnih skupnosti. Nepravilnosti ni zaznal. Pri Ministrstvu za notranje zadeve (MNZ) je poizvedoval, ali je bil v letih 2015, 2016 in 2017 uveden kakšen postopek pritožbe zoper delo policista, ki se je nanašal na okoliščine v zvezi z dvojezičnim poslovanjem policije ali policistovo neupoštevanje predpisov o rabi italijanščine oziroma madžarščine kot uradnih jezikov na območju občin, v katerih živi avtohtona italijanska oziroma madžarska narodna skupnost. Po pojasnilih MNZ takšnih pritožb zoper policiste ni bilo.

Varuh je preveril tudi spoštovanje drugega odstavka 4. člena Zakona o državni upravi (ZDU-1), ki določa poslovanje tudi v jeziku manjšin na določenih območjih. Varuh je pri UE Koper in Lendava povprašal, ali so v zvezi s to določbo kakšne težave v praksi. Iz odgovorov načelnikov je bilo razbrati, da takšnih težav ni. Ker Varuh v zvezi s tem ni prejel pobud, ki bi zatrjevale drugačne okoliščine, nima razloga za dvom v pojasnila načelnikov.

Varuh je spoštovanje zakonskih določb in varovanje pravic manjšin preverjal tudi pri poslovanju sodišč. Okrajni sodišči v Kopru in v Lendavi sta sporočili, da posebnih težav ni, kljub temu pa se kaže, da se sodišča v praksi še vedno srečujejo s težavami zaradi nekaterih obrazcev oziroma ovojnic.

Na poročilo sta se s pohvalami odzvala oba poslanca narodnih skupnosti. Člani komisije so delo varuhinje in institucije, ki jo vodi, ocenili kot odlično in podali predlog, da se poročilo v delu, ki se nanaša na omenjeno problematiko, soglasno sprejme.