Varuh človekovih pravic

Varuh

ČP

Za razkrivanje podrobnosti iz najožje osebne sfere otroka ni najti nobenega javnega interesa

Varuh človekovih pravic RS (Varuh) je bil opozorjen na prispevek televizije Kanal A, ki se je nanašal na smrt posameznika, ki je bil brutalno pretepen na bencinskem servisu v Kočevju. V prispevku je bil prikazan tudi žrtvin mladoletni sin, ki je bil priča očetovega umora. Mladoletnik je pred kamero poročal o grozovitem dogodku in opisoval posamezne brutalne podrobnosti dogodka. Poročilo je bilo opremljeno z napisom z imenom in priimkom mladoletnika. Ob tem je bil opredeljen tudi kraj mladoletnikovega bivanja.

Varuh človekovih pravic ima skladno z drugim odstavkom 9. člena zakona o varuhu človekovih pravic pristojnost, da obravnava širša vprašanja, ki so pomembna za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter za pravno varnost državljanov v Republiki Sloveniji. Etika javne besede nedvomno pomeni eno takih vprašanj, zato je posebej opredeljena kot eno od podpodročij dela varuha. V svojih letnih poročilih Varuh vseskozi poudarja, da je učinkovitost pravnih in drugih sredstev zoper ravnanje medijev za prizadetega pogosto vprašljiva, zlasti z vidika možnosti za odpravo posledic kršitev. To prizadetih sicer ne razbremenjuje odgovornosti, da jih v primeru kršitev pravočasno uporabijo, vendar varuh poudarja, da je tudi etičnost ravnanja novinarjev pomembno sredstvo za preprečevanje kršitev človekovih pravic s strani medijev. Skladno s 6. členom zakona o medijih dejavnost medijev temelji med drugim tudi na nedotakljivosti in varstvu človekove osebnosti in dostojanstva, ob tem pa določa tudi, da mora biti ustvarjanje programskih vsebin v skladu s profesionalnimi kodeksi. Dejavnost medijev temelji tudi na osebni odgovornosti novinarjev in drugih avtorjev prispevkov in urednikov za posledice njihovega dela.

Ob upoštevanju zlasti določil 2., 16. in 19. člena Konvencije združenih narodov o otrokovih pravicah smo ocenili, da je primer pomemben z vidika varstva konkretnih pravic in koristi prizadetega otroka pa tudi s širšega vidika.  Ker pravni red otrokom v takšnih in podobnih položajih za zdaj ne daje pravice do takojšnje pomoči ustrezno usposobljenega zagovornika njihovih pravic, štejemo za potrebno, da sami uporabimo vse razpoložljive poti za njihovo zaščito. Menimo, da je primer objave navedenega prispevka pomemben zlasti tudi iz širšega vidika oziroma zaradi splošne pravne varnosti osebnostnih pravic otrok. Kljub sedaj že številnim javnim opozorilom Varuha (objavljenih na njegovih spletnih straneh in v letnih poročilih) in večkratnim nedvoumnim opozorilom Novinarskega častnega razsodišča (NČR) na nedopustnost senzacionalističnega razkrivanja zasebnosti otrok in družinskih tragedij v medijskih prispevkih, se trend pojavljanja takšnih in podobnih kršitev nadaljuje. Intervencije varuha zato ne gre razumeti le kot opozorila na ekscese, temveč zlasti kot opozorilo, da se jasno zastavljene meje, ki jih določa kodeks novinarske poklicne etike (Kodeks), vztrajno in zavestno prestopajo in da to ne sme (p)ostati splošna praksa.

V prispevku so bili razkriti osebni podatki otroka: slika, polno ime, ime pokojnega očeta, nekatere podrobne okoliščine tragične smrti očeta in okolje, kjer otrok živi. Iz navedenega sledi, da objava nedvomno predstavlja poseg v zasebnost otroka. S tem je bila kršena določba Kodeksa, ki sicer v 19. točki izpostavlja prav posebno skrbnost, ki jo morajo pokazati novinarji in uredniki zaradi varstva koristi otrok. Toliko bolj, ker je bila izjava pridobljena kmalu po tragičnem dogodku, ki mu je bil otrok priča, še dodatno pa je otrok izpovedoval o določenih grobih podrobnostih obračuna z njegovim očetom. Otrok bi upravičeno pričakoval spoštovanje predvsem svoje pravice do zasebnosti v posebno hudem trenutku.

Za razkrivanje podrobnosti iz najožje osebne sfere otroka ni najti nobenega javnega interesa. Še dodatno je bila televizija Kanal A vnaprej naprošena, da pri objavi ustrezno zaščitijo zasebnost otroka, a je bila takšna prošnja očitno zavestno preslišana.
S prispevkom je bila kršena tudi določba 18. člena Kodeksa, z objavo posnetka, osebnih podatkov in podrobnosti umora, ki mu je prisostvoval žrtvin mladoletni sin.

Pri omenjeni zgodbi gre nedvomno za zgodbo, ki zadošča za oceno, da je otroka doletela velika nesreča in družinska tragedija. Objava osebnih podatkov otroka in njegovo večkratno pojavljanje na sliki po našem mnenju ne izkazujejo posebne obzirnosti pri zbiranju informacij, poročanju in objavi fotografij ter pri prenašanju izjav o otrocih in mladoletnikih, o osebah, ki jih je doletela nesreča ali družinska tragedija, ki jo zahteva 19. člen Kodeksa. Še posebej neobzirno je, da je otrok izpovedoval o grobih podrobnostih brutalnega obračuna, ki je otroku gotovo povzročil izjemno stisko, ki jo podoživljanje pred kamero lahko še močno poslabša.

V več zadevah je NČR vse novinarje in urednike že opozorilo na 19. člen, ki novinarjem nalaga posebno obzirnost, ko gre za otroke, ki jih je doletela nesreča ali družinska tragedija: zlasti v primerih, ko gre za sume spolnih zlorab, nasilje, odvzem otrok, mora novinar z vso skrbnostjo pretehtati okoliščine in interese vpletenih in se za objavo zgodbe odločiti le v primerih, ko je to v skladu z otrokovimi koristmi oziroma javnim interesom.

Varuh je podal prijavo NČR, ki se je z navedbami strinjalo. NČR je ugotovilo, da je prispevek poročal brezobzirno in senzacionalistično ter predstavlja zlorabo otroka. NČR je sklenilo, da sta novinar in odgovorni urednik kršila določbe 17., 18. in 19. člena Kodeksa.

Natisni: