Varuh ДЌlovekovih pravic

Varuh

ČP

ENOC

Poročili o ravnanju policije na južni meji predstavljeni na Dnevih varstvoslovja

Svetovalca varuha, Robert Gačnik, spec. in mag. Uroš Kovačič, sta se 11. in 12. 6. 2019 v Dolenjskih Toplicah udeležila 20. Dnevov varstvoslovja, osrednje znanstveno-strokovne konference s področja varnosti v državi. Razprava o aktualnih vprašanjih in izzivih na različnih področjih zagotavljanja varnosti je potekala tudi na petih okroglih mizah in štirinajstih tematskih sekcijah in so zajemala vsa ključna področja varstvoslovja.

Mag. Uroš Kovačič je v okviru sekcije Temeljne pravice v policijskih postopkih predstavil končno poročilo Varuha človekovih pravic RS (Varuh) o dejavnostih in ugotovitvah Varuha o ravnanju policistov s tujci na meji s Hrvaško, ki je bilo sicer predstavljeno na novinarski konferenci 15. 2. 2019, na katerega sta se Ministrstvo za notranje zadeve (MNZ) in Policija istega dne odzvala z zapisom na njuni spletni strani. Oba, kot ključni argument, da policisti nikomur ne odrekajo pravice do mednarodne zaščite, poudarjata število vloženih prošenj za mednarodno zaščito in hkrati opozarjata na zlorabo postopkov mednarodne zaščite, ki se kaže v številu samovoljne zapustitve azilnega doma.


Mag. Uroš Kovačič je izpostavil, da je Varuh v poročilu opozoril na druge statistične podatke, ki so z vidika policijskega dela veliko bolj relevantni in hkrati lahko problematični. Tako so policisti PP Črnomelj v mesecu maju 2018 obravnavali 379 oseb, od katerih jih je 97,88 % podalo namero za podajo prošnje za mednarodno zaščito, v juniju pa je bilo od skupno 412 obravnavanih tujcev le 3,15 % takih. Varuh meni, da gre upad namer lahko iskati tudi v spremenjeni praksi policistov glede postopanja s tujci, ki časovno sovpada z okrepljenim izvajanjem sporazuma o vračanju. Ker so policisti dolžni vsako namero nemudoma zabeležiti, ugotavljanje upravičenosti do mednarodne zaščite (in morebitne zlorabe) pa je izključno v pristojnosti MNZ, je mag. Kovačič opozoril tudi na problematičnost stališča Policije v odzivu, »da se je treba zavedati, da mora vsak posameznik, ki zaradi osebnih okoliščin potrebuje mednarodno zaščito, to tudi jasno izraziti pri pristojnih organih«. Zakon »jasnega izražanja« ne predvideva, gre pa verjetno prav v tem dojemanju iskati razloge, da je v posameznih primerih lahko prišlo do spregleda izražene namere. Zato je pomembno dosledno dokumentiranje vseh okoliščin policijskih postopkov s tujci (vključno z njihovimi izjavami).

V okviru iste sekcije je nadalje Robert Gačnik, spec. predstavil, da je Varuh v zvezi z izpostavljeno problematiko obravnavanja tujcev s strani slovenske policije in na podlagi poročanja medijev ter poročil nevladnih organizacij o domnevno neustreznem ravnanju slovenskih policistov v drugi polovici leta 2018, na podlagi izvajanja nalog in pooblastil državnega preventivnega mehanizma (DPM), opravil nenajavljene tematske obiske na treh policijskih postajah ob južni meji.

Izpostavil je, da so bili tematski obiski usmerjeni zlasti v preveritev oziroma spremljanje izpolnjevanja obveznosti slovenske policije pri izvajanju postopkov s tujci, ki so nedovoljeno prestopili državno mejo. Hkrati je bil namen tematskih obiskov DPM tudi prispevati k učinkoviti preiskavi očitkov ravnanja v postopkih s tujci in tako pomagati k utrditvi zaupanja v njihovo delo oziroma potrditvi, da slovenska policija pri izvajanju svojih nalog v celoti upošteva pravice tujcev, vključno s pravico do dostopa do postopka mednarodne zaščite.Glede ugotovitev tematskih obiskov je pojasnil, da je DPM med drugim lahko ugotovil, da policija v postopkih obravnave tujcev nima na voljo ustaljenih mehanizmov, navodil ali smernic, ki bi omogočala (enotno) identifikacijo beguncev oziroma prosilcev za azil znotraj mešanih migracijskih tokov; to namreč ni bilo prepoznano iz odgovorov oziroma postopanja policije in ne iz dokumentacije, ki jo policija vodi pri obravnavi individualnih primerov. Odsotnost mehanizmov oziroma navodil za ustrezno identifikacijo pa na eni strani lahko bistveno omejuje spremljanje postopkov in njihove ustreznosti z vidika varstva človekovih pravic tujcev v postopku (14. člen Splošne deklaracije o človekovih pravicah: Vsakdo ima pravico v drugih državah iskati in uživati pribežališče pred preganjanjem), po drugi strani pa odpira možnosti za diskriminatorno obravnavo tujcev, ki pa ravno tako pomeni kršitev pravic.

Natisni:



Evropska mreža ombudsmanov za otroke (ENOC)
je bila ustanovljena leta 1997 na Norveškem.

Varuh človekovih pravic RS je član ENOC-a od leta 2002.

Cilj držav, vključenih v ENOC,
je uresničevanje vsebin Konvencije o otrokovih pravicah, osveščanje javnosti o pravicah otrok in dodatna prizadevanja za implementacijo vsebin konvencije v zakonskih ureditvah posameznih držav.

V okviru ENOC-a si članice izmenjujejo podatke, pristope, strategije in rezultate primerjalnih analiz, nudijo pa tudi pomoč posameznim uradom pri oblikovanju oziroma večanju avtonomije v odločanju in delovanju v matični državi.

Članice ENOC-a so avtonomne in

  • nadzorujejo delo vladnih služb, organov in ministrstev
  • preiskujejo kompleksna vprašanja (trgovina z otroki, nasilje)
  • spodbujajo ustrezne raziskave,
  • sodelujejo pri odločitvah, ki vplivajo na pravice in blagostanje otrok.

 

Poročila Varuha na letnih srečanjih ENOC-a (European Network for Ombudspersons for Children)