Slovenski varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek je bil v okviru Mednarodnega inštituta ombudsmanov izvoljen za enega od štirih evropskih direktorjev, in sicer za vzhodno in srednjo Evropo. To mu prinaša nove obveznosti, ki mu jih tudi doma ne zmanjkuje. Tako bo v začetku prihodnjega tedna (12. in 13 . novembra) gostil mednarodno konferenco o razmerju med ombudsmani in pravosodnimi organi, ki je prispevek slovenskega varuha človekovih pravic k Paktu stabilnosti za južno in vzhodno Evropo. Na njej bodo predstavniki ombudsmanov in pravosodnih organov iz tranzicijskih in drugih evropskih držav ter Sveta Evrope predstavili svoje izkušnje in praktične možnosti, kako ombudsmani lahko vplivajo na delo pravosodnih organov in na spreminjanje problematične zakonodaje, ne nazadnje tudi v odnosu do ustavnega sodišča.
Na včerajšnji novinarski konferenci je varuh človekovih pravic tudi povedal, da varuhova ustanova na podlagi novele zakona o varstvu osebnih podatkov prevzema nalogo neodvisnega nadzora nad varstvom osebnih podatkov, za katero je zadolžil namestnika varuha Jerneja Rovška, za področje varstva osebnih podatkov in drugih ustavnih pravic pa bo zaposlil še posebnega svetovalca. Varuh človekovih pravic bo lahko izvajal neodvisen nadzor neposredno v razmerju do upravljalcev zbirk osebnih podatkov in njihovih up orabnikov (državnih organov) ali prek inšpektorata za varstvo osebnih podatkov (v zasebnem sektorju), ki bo postal poseben organ v sestavi ministrstva za pravosodje. Prizadeti naj bi se v primerih kršitev zakona o varstvu osebnih podatkov praviloma najprej obračali na inšpektorat, če z njegovim ukrepanjem ne bodo zadovoljni, pa na varuha. Varuhova funkcija bo poleg neodvisnega nadzora tudi ugotavljati neusklajenosti in pomanjkljivosti v zakonodaji in predlagati ustrezne spremembe. Jernej Rovšek je včeraj opozoril, da na mnogih področjih še niso uskladili predpisov z določili zakona o varstvu osebnih podatkov iz leta 1999, čeprav je že sredi letošnjega leta potekel dveletni rok za to opravilo, kar lahko povzroči velike težave pri izvajanju zakona.
Slovensko vlado pa je varuh človekovih pravic prejšnji mesec s pismom opozoril na ugotovljeno stanje, da zagotavljanje državnih (proračunskih) sredstev za socialno zavarovanje duhovnikov v Sloveniji pravno sploh ni urejeno. Denar za ta namen se deli brez vnaprej sprejetih meril in brez javnih razpisov ter zato nepregledno, kar omogoča različno oziroma diskriminatorno obravnavanje posameznih verskih skupnosti in posameznih duhovnikov.
Varuh se je v tem primeru odzval na pobudo dveh predstavnikov Združitvene cerkve s sedežem v Ljubljani, ki sta navedla, da sta hotela pri Uradu za verske skupnosti uveljaviti povračila prispevka za socialno zavarovanje duhovnikov, pa jima je le po telefonu uspelo izvedeti, da je urad letos že razdelil ves denar za ta namen. Varuh je razi skal, na podlagi katerih predpisov je sploh urejeno omenjeno povračilo prispevkov in kakšen je postopek delitve namenskega denarja. Ugotovil je, da Urad za verske skupnosti ta denar deli še vedno na podlagi sklepa izvršnega sveta SRS iz leta 1991, s katerim je slednji takrat med drugim zagotovil tudi določena sredstva za prispevke delodajalca za pokojninsko in invalidsko zavarovanje duhovnikov. To pa je odtlej postala praksa, pri čemer urad sploh nima meril za vsakoletno delitev odobrenih proračunskih sredstev pod postavko "prispevki duhovnikom", ki izvira iz omenjenega deset let starega sklepa. Po uradovih podatkih prejema to podporo šest verskih skupnosti v Sloveniji za skupno 1178 duhovnikov (od tega 1138 rimskokatoliške cerkve). Država je zanjo v letošnjem proračunu zagotovila nekaj manj kot 297 milijonov tolarjev.
