Ustavno sodišče RS je v postopku za oceno ustavnosti, ki ga je začelo na zahtevo Varuha človekovih pravic RS, na seji 11. 12. 2014 odločilo, da se razveljavijo prvi, drugi, tretji in četrti odstavek 19. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11-uradno prečiščeno besedilo 21/12 in 111/13), sedmi odstavek 19. člena tega zakona, kolikor se nanaša na izvršitev uklonilnega zapora, in tudi 202.b člen istega zakona. Odločilo je tudi, da se ustavijo vsi postopki odločanja o uklonilnem zakonu, ki do objave te odločitve US v Uradnem listu RS še niso bili končani. V primerih, kjer je bil postopek o uklonilnem zaporu že zaključen, pa se uklonilni zapor ne izvrši oziroma se njegovo izvrševanje ustavi.
Ustavno sodišče protiustavnosti izpodbijanega ukrepa uklonilnega zapora kot takega sicer ni ugotovilo. Ugotovilo pa je, da so v neskladju z Ustavo posamezni pogoji in ureditev postopka, kot so predpisani za izrekanje uklonilnega zapora, ker ne dajejo v zadostni meri jamstev, ki jih zagotavlja ustava. Ker ugotovljene protiustavnosti, zlasti pa način ureditve ukrepa, ne omogočajo, da bi ustavno sodišče razveljavilo le posamezne določbe, je ureditev uklonilnega zapora razveljavilo v celoti.
Ustavno sodišče RS je torej pritrdilo Varuhu, ki je vseskozi opozarjal, da ureditev uklonilnega nedopustno posega v človekove pravice ali temeljne svoboščine. Zakonodajalec bo sedaj moral uklonilni zapor, če bo pri njem vztrajal, urediti na novo, tako bo njegova ureditev upoštevala jamstva, ki jih zagotavlja ustava.
Varuh je v letu 2012 zahtevo za oceno ustavnosti vložil, ker je obravnaval več pobud nezadovoljnih pobudnikov, ki jim je bil v postopku izvršitve pravnomočne odločbe o prekršku določen uklonilni zapor. Nekateri pobudniki so izpostavili na primer, da jim je bil uklonilni zapor določen, čeprav nimajo možnosti za plačilo globe, drugi pa so izrazili svojo nemoč, da bi se izognili prestajanju uklonilnega zapora, določenega v postopku izvrševanja pravnomočnih odločb, izdanih v postopku o prekršku.
Kaj vse je Varuh še izpodbijal v zahtevi za oceno ustavnosti, lahko preberete tukaj.
ENOC
Ustavno sodišče je na podlagi zahteve Varuha ureditev uklonilnega zapora v celoti razveljavilo
Evropska mreža ombudsmanov za otroke (ENOC) je bila ustanovljena leta 1997 na Norveškem.
Varuh človekovih pravic RS je član ENOC-a od leta 2002.
Cilj držav, vključenih v ENOC, je uresničevanje vsebin Konvencije o otrokovih pravicah, osveščanje javnosti o pravicah otrok in dodatna prizadevanja za implementacijo vsebin konvencije v zakonskih ureditvah posameznih držav.
V okviru ENOC-a si članice izmenjujejo podatke, pristope, strategije in rezultate primerjalnih analiz, nudijo pa tudi pomoč posameznim uradom pri oblikovanju oziroma večanju avtonomije v odločanju in delovanju v matični državi.
Članice ENOC-a so avtonomne in
- nadzorujejo delo vladnih služb, organov in ministrstev
- preiskujejo kompleksna vprašanja (trgovina z otroki, nasilje)
- spodbujajo ustrezne raziskave,
- sodelujejo pri odločitvah, ki vplivajo na pravice in blagostanje otrok.
Poročila Varuha na letnih srečanjih ENOC-a (European Network for Ombudspersons for Children)
