Varuhinja človekovih pravic je s svojima namestnikoma Ivanom Šelihom in Mihom Horvatom, direktorico strokovne službe Martino Ocepek ter svetovalcema pri Varuhu Robertom Gačnikom in Mojco Valjavec v četrtek, 14. 4. 2016, na drugo srečanje sprejela predstavnike civilne družbe, ki se ukvarjajo s problematiko tujcev, beguncev in prosilcev za mednarodno zaščito.

Srečanja so se udeležili predstavniki Amnesty Internationala, Slovenske Karitas, Društva Odnos, Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij - PIC, Mirovnega inštituta, Slovenske filantropije in nekdanji ustavni sodnik ter borec za človekove pravice Matevž Krivic.

Namen srečanja je bil izmenjati mnenja in izkušnje o vprašanjih in težavah, s katerimi se srečujejo begunci, prosilci za mednarodno zaščito in tujci ter oblikovanje izhodišč za predloge in pobude državnim organom na tem področju.

Govorili so o monitoringu postopkov mednarodne zaščite, statusu oseb z dolgotrajnim, s strani države toleriranim, neurejenim bivanjem v Sloveniji, problematiki otrok brez spremstva, izmenjavi informacij med civilno družbo in Varuhom z namenom ugotavljanja kršitev ter drugih vprašanjih s tega področja.

Predstavniki civilne družbe so opozorili na kadrovsko in strokovno podhranjenost v postopkih dodelitve statusa ter posledično počasno reševanje primerov, smiselnost triaže v postopkih, ki bi ločila enostavne od bolj zapletenih in s tem omogočili hitrejše zaključke, tam kjer je to mogoče.

Na področju neurejenih statusov oseb z dolgotrajnim toleriranim bivanjem v RS obstajajo rešitve, ki jih mora država začeti izvajati, so opozorili. Varuh bo na podlagi obdelanih primerov in zbranih informacij znova predlagal spremembo Zakona o tujcih.

Dotaknili so se tudi problema zagotavljanja sredstev za preživetje prosilcem za mednarodno zaščito, beguncem in tujcem ter izmenjali informacije o reševanju konkretnih primerov. Strinjali so se, da je na primere slabih praks nujno opozarjati tiste, ki jih povzročajo, tudi če navedbe niso konkretizirane.

Zavzeli so se za sistemsko ureditev instituta zastopništva otrok brez spremstva, opozorili na podrobnosti pri dosedanjem izvajanju skrbi za te otroke in na neprimerno nastanitev zanje v azilnem domu, na kar tudi Varuh že dlje časa opozarja. Trenutno je po podatkih Slovenske filantropije 25 otrok brez spremstva v azilnem domu na Viču, 9 pa v kriznih centrih.

Dotaknili so se odgovornosti Slovenije pri vračanju beguncev v Turčijo, ki ni varna država, in s čimer se krši Zakon o mednarodni zaščiti. Opozorili pa so še na nekaj konkretnih primerov onemogočanja uveljavljanja pravic beguncem, prosilcem za mednarodno zaščito in tujcem, ki jih bo Varuh preučil in ukrepal skladno s pooblastili.