Varuh ДЌlovekovih pravic

Varuh

ČP

ENOC

Drugo srečanje Varuha s civilno družbo, ki skrbi za tujce, begunce in prosilce za mednarodno zaščito

Varuhinja človekovih pravic je s svojima namestnikoma Ivanom Šelihom in Mihom Horvatom, direktorico strokovne službe Martino Ocepek ter svetovalcema pri Varuhu Robertom Gačnikom in Mojco Valjavec v četrtek, 14. 4. 2016, na drugo srečanje sprejela predstavnike civilne družbe, ki se ukvarjajo s problematiko tujcev, beguncev in prosilcev za mednarodno zaščito.

Srečanja so se udeležili predstavniki Amnesty Internationala, Slovenske Karitas, Društva Odnos, Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij - PIC, Mirovnega inštituta, Slovenske filantropije in nekdanji ustavni sodnik ter borec za človekove pravice Matevž Krivic.

Namen srečanja je bil izmenjati mnenja in izkušnje o vprašanjih in težavah, s katerimi se srečujejo begunci, prosilci za mednarodno zaščito in tujci ter oblikovanje izhodišč za predloge in pobude državnim organom na tem področju.

Govorili so o monitoringu postopkov mednarodne zaščite, statusu oseb z dolgotrajnim, s strani države toleriranim, neurejenim bivanjem v Sloveniji, problematiki otrok brez spremstva, izmenjavi informacij med civilno družbo in Varuhom z namenom ugotavljanja kršitev ter drugih vprašanjih s tega področja.

Predstavniki civilne družbe so opozorili na kadrovsko in strokovno podhranjenost v postopkih dodelitve statusa ter posledično počasno reševanje primerov, smiselnost triaže v postopkih, ki bi ločila enostavne od bolj zapletenih in s tem omogočili hitrejše zaključke, tam kjer je to mogoče.

Na področju neurejenih statusov oseb z dolgotrajnim toleriranim bivanjem v RS obstajajo rešitve, ki jih mora država začeti izvajati, so opozorili. Varuh bo na podlagi obdelanih primerov in zbranih informacij znova predlagal spremembo Zakona o tujcih.

Dotaknili so se tudi problema zagotavljanja sredstev za preživetje prosilcem za mednarodno zaščito, beguncem in tujcem ter izmenjali informacije o reševanju konkretnih primerov. Strinjali so se, da je na primere slabih praks nujno opozarjati tiste, ki jih povzročajo, tudi če navedbe niso konkretizirane.

Zavzeli so se za sistemsko ureditev instituta zastopništva otrok brez spremstva, opozorili na podrobnosti pri dosedanjem izvajanju skrbi za te otroke in na neprimerno nastanitev zanje v azilnem domu, na kar tudi Varuh že dlje časa opozarja. Trenutno je po podatkih Slovenske filantropije 25 otrok brez spremstva v azilnem domu na Viču, 9 pa v kriznih centrih.

Dotaknili so se odgovornosti Slovenije pri vračanju beguncev v Turčijo, ki ni varna država, in s čimer se krši Zakon o mednarodni zaščiti. Opozorili pa so še na nekaj konkretnih primerov onemogočanja uveljavljanja pravic beguncem, prosilcem za mednarodno zaščito in tujcem, ki jih bo Varuh preučil in ukrepal skladno s pooblastili.

Natisni:



Evropska mreža ombudsmanov za otroke (ENOC)
je bila ustanovljena leta 1997 na Norveškem.

Varuh človekovih pravic RS je član ENOC-a od leta 2002.

Cilj držav, vključenih v ENOC,
je uresničevanje vsebin Konvencije o otrokovih pravicah, osveščanje javnosti o pravicah otrok in dodatna prizadevanja za implementacijo vsebin konvencije v zakonskih ureditvah posameznih držav.

V okviru ENOC-a si članice izmenjujejo podatke, pristope, strategije in rezultate primerjalnih analiz, nudijo pa tudi pomoč posameznim uradom pri oblikovanju oziroma večanju avtonomije v odločanju in delovanju v matični državi.

Članice ENOC-a so avtonomne in

  • nadzorujejo delo vladnih služb, organov in ministrstev
  • preiskujejo kompleksna vprašanja (trgovina z otroki, nasilje)
  • spodbujajo ustrezne raziskave,
  • sodelujejo pri odločitvah, ki vplivajo na pravice in blagostanje otrok.

 

Poročila Varuha na letnih srečanjih ENOC-a (European Network for Ombudspersons for Children)