Varuh človekovih pravic RS (Varuh) je prejel pobudo delavca, ki je dne 1. 9. 2011 dobil redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov. V času odločanja sodišča o (ne)zakonitosti odpovedi, se je pobudnik vključil v prostovoljno zavarovanje na podlagi 34. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 109/6 - UPB4 s sprememb.; ZPIZ-1) za primer, če v sodnem sporu ne bi uspel. Dne 10. 4. 2013 je Višje delovno in socialno sodišče potrdilo sodbo sodišča prve stopnje - ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi ter določitev dolžnosti delodajalca, da pozove pobudnika nazaj na delo ter ga od prenehanja delovnega razmerja dalje prijavi v socialna zavarovanja in mu prizna vse pravice iz delovnega razmerja. Delodajalec je s 1. 6. 2013 izvršil naloženo in pobudnika tudi prijavil v socialna zavarovanja (s poravnavo prispevkov za nazaj). Nato pa je Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zavod) dne 12. 6. 2013 z odločbo zavrnil zahtevo delodajalca za ugotovitev lastnosti zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja po prvem odstavku 13. člena ZPIZ-1 iz naslova zaposlitve od 4. 10. 2011 do 31. 5. 2013, z obrazložitvijo, da je bil zavarovanec za ta čas že prijavljen prostovoljno. Sprememba lastnosti zavarovanca obveznega zavarovanja za nazaj, ki jo zahteva stranka v postopku ugotavljanja lastnosti zavarovanca po mnenju Zavoda ni dovoljena, saj predstavlja nedopusten poseg v predhodno pravnomočno ugotovljen status zavarovanca. Enako je odločil tudi pritožbeni organ Zavoda. Pobudnik je zato vložil tožbo pri Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljana, kjer je postopek še v teku. Na Varuha se je pobudnik obrnil predvsem v stiski, ker mu je v septembru leta 2013 prenehalo delovno razmerje pri istem delodajalcu iz poslovnih razlogov. Zaradi navedenega ravnanja Zavoda pa mu ne pripada pravica do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, saj upoštevajoč evidenco Zavoda ni bil zavarovan vsaj 9 mesecev v zadnjih 24 mesecih pred nastankom brezposelnosti, kot to zahteva Zakon o urejanju trga dela (Ur. L. RS, št. 80/2010 s sprememb.)

Varuh glede na 24. člen Zakona o varuhu človekovih pravic (ZVarCP) praviloma ne obravnava zadev, o katerih tečejo sodni ali drugi pravni postopki, lahko pa na podlagi 25. člena ZVarCP vsakemu organu posreduje svoje mnenje z vidika varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

Varuh je tako v svojem dopisu Zavodu želel poudariti, da bi se s sodbo sodišča z dne 10. 4. 2013 moralo vzpostaviti stanje, kot da do nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni prišlo. Smisel ugotovitve sodišča, da na podlagi nezakonite odpovedi delovno razmerje tožniku ni prenehalo in še traja, je predvsem v tem, da se nezakonito odpuščenemu delavcu "popravi škoda", ki mu je nastala zaradi spornega ravnanja delodajalca - da se ga postavi v položaj, kot da je bil ves čas zaposlen. Nedvomno to vključuje tudi ureditev socialnega zavarovanja na način, ki je za delavca najbolj ugoden z vidika uveljavljanja pravic, t. j. na podlagi plačila prispevkov delodajalca.

Nenavadna se nam zdi uporaba pojma pravnomočnosti s strani Zavoda, saj se le-ta uporablja v zvezi z odločbami, ne pa za stanja kot je zavarovalno razmerje, vzpostavljeno na podlagi prijave. V konkretni zadevi je nesporno pravnomočna le sodba Delovnega in socialnega sodišča, s katero je bilo ugotovljeno, da je bil pobudnik v obdobju od 4. 10. 2011 do 31. 5. 2013 zaposlen in bi zato moral biti zavarovan v skladu z določbo pokojninskega zakona, ki se nanaša na zaposlene v Republiki Sloveniji in navaja, da se "obvezno zavarujejo delavci, zaposleni na območju Republike Slovenije". Zato smo izrazili mnenje, da bi organ, ko je od delodajalca izvedel za nova dejstva, moral začeti obnovo postopka že po uradni dolžnosti in urediti zavarovalno razmerje na podlagi delovnega razmerja.

Varuh je opozoril, da ravnanje Zavoda izraža sporočilo, da pobudnik ne bi smel sam poskrbeti za zavarovanje za čas, ko je bil razplet sodnega postopka v zvezi z odpovedjo delovnega razmerja negotov. Pobudnik je "kaznovan", ker je ravnal proaktivno oziroma je izkoristil institut prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje, ki ga država ponuja sama, ravno za primere, ko pogoji za obvezno zavarovanje ne bi bili izpolnjeni, kar v času, ko je vplačeval prispevke tudi res (še) niso bili.

Varuh je v začetku junija prejel odgovor Zavoda, v katerem je bilo ponovno izraženo stališče, da se v sporno obdobje zaradi pravnomočnosti ne da več poseči. Poudarili pa so, da so z izpostavljeno problematiko že seznanili pristojno ministrstvo in tako novi Zakon o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (Uradni list RS, št. 111/13), ki se uporablja od 1. 1. 2014 dalje v 83. členu ureja ugotavljanje oziroma spremembo zavarovalne podlage na podlagi odločitve v delovnih sporih, in sicer da se lastnost zavarovanca, če je bil s pravnomočno in glede plačila prispevkov izvršeno sodbo, sodno poravnavo ali v postopku mediacije ugotovljen obstoj delovnega razmerja ugotovi tudi za obdobja, v katerih je bil zavarovanec prostovoljno vključen v obvezno zavarovanje ali je bil obvezno zavarovan kot oseba upravičena do nadomestila zaradi začasne nezmožnosti za delo po prenehanju delovnega razmerja v skladu s predpisi, ki urejajo zdravstveno zavarovanje.

Čeprav novo zakonsko rešitev vsekakor pozdravljamo, upamo, da bo tudi pobudnik (in drugi morebitni zavarovanci v podobni situaciji) vsaj po sodni poti uspel končno uresničiti poln pomen priznane reintegracije. Neizpodbitno dejstvo je namreč, da je ZPIZ  prejel za isto obdobje od istega zavezanca dvojno plačilo prispevkov, kar pomeni, da je za del vplačanih sredstev neupravičeno obogaten, saj dvojni prispevki ne zagotavljajo temu primernih (dvojnih) pravic. 3.1-183/2013