International Covenant on Civil and Political Rights
Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah (MPDPP) je bil podpisan 16. decembra 1966 v New Yorku, veljati je začel 23. marca 1976. V Sloveniji velja od 1. julija 1992 (Uradni list RS, št. 35/92 – MP, št. 9/92).
Pakt zavezuje države pogodbenice k zagotavljanju državljanskih in političnih pravic, ki so t. i. prva generacija človekovih pravic. Varuje temeljno pravico človeka do življenja in določa, da nihče ne sme biti žrtev mučenja, zasužnjenja, samovoljnih priporov, prisilnega dela ali odvzema temeljnih svoboščin (kot so npr. gibanje, izražanje in združevanje).
Razdeljen je na šest glavnih poglavij, v katerih določa različne pravice (pravica do samoodločbe ter klasične državljanske in politične pravice), pravice glede odškodnin žrtvam ter glede varovanja in jamstva enakosti spolov ter splošne obveznosti držav glede uresničevanja določil pakta, prav tako pa prepoveduje možnosti verbalnih in besednih zlorab ter v 28. členu ustanavlja Odbor za človekove pravice (nadzorni mehanizem).
Fakultativni protokol k Mednarodnemu paktu o državljanskih in političnih pravicah
Fakultativni protokol k Mednarodnemu paktu o državljanskih in političnih pravicah je bil podpisan 16. decembra 1966 v New Yorku, veljati pa je začel 23. marca 1976. V Sloveniji velja od 18. maja 1993. Fakultativni protokol daje Odboru za človekove pravice pristojnost, da obravnava pritožbe posameznikov, ki menijo, da država pogodbenica, pod jurisdikcijo katere spadajo, krši določbe MPDPP, in ki so že izčrpali vsa domača pravna sredstva.
Drugi fakultativni protokol k Mednarodnemu paktu o državljanskih in političnih pravicah, katerega cilj je odprava smrtne kazni, je bil podpisan 15. decembra 1989 v New Yorku, veljati pa je začel 11. julija 1991. V Sloveniji velja od 17. decembra 1993. Drugi fakultativni protokol k MPDPP države pogodbenice zavezuje, da odpravijo smrtno kazen.
Nadzorni mehanizem
Odbor za človekove pravice (Odbor) je sestavljen iz 18 priznanih neodvisnih pravnih strokovnjakov z visokim moralnim ugledom in priznanim delovanjem na področju človekovih pravic. Je nadzorni mehanizem izvajanja državljanskih in političnih pravic, navedenih v MPDPP.
Glavna naloga Odbora je torej preverjanje izvajanja določb MPDPP v državah pogodbenicah, kar poteka z obravnavo poročil teh držav pred Odborom. MPDPP v 40. členu države pogodbenice zavezuje, da redno poročajo o zakonodajnih in drugih ukrepih za uresničevanje določb MPDPP. Ko država pogodbenica odda poročilo, ga njena delegacija predstavi pred Odborom. Po obravnavi poročila določene države Odbor pripravi sklepe in priporočila, v katerih državi pogodbenici svetuje glede nadaljnjih ukrepov za izvajanje obveznosti po MPDPP in jo po potrebi opozori na kršitve MPDPP.
Poleg vodenja postopka glede rednega poročanja držav lahko Obor po 41. členu Pakta obravnava tudi meddržavne pritožbe.
Prvi izbirni protokol k Paktu daje Odboru pristojnost, da preuči posamezne pritožbe v zvezi z domnevnimi kršitvami Pakta s strani držav pogodbenic Protokola. Popolna pristojnost Odbora se nanaša tudi na Drugi izbirni protokol k Paktu o odpravi smrtne kazni za države, ki so sprejele Protokol. Odbor se sestaja v Ženevi in običajno ima tri seje na leto.
3 - Tretje periodično poročilo RS (2014) - v slovenskem jeziku
Informacije štirih NGO - poslane Odboru
3 - Sklepne ugotovitve Odbora za človekove pravice 2. poročilu (2016) - v slovenskem jeziku
3 - Komentar RS k ugotovitvam Odbora - v slovenskem jeziku
3 – Informacija iz RS (follow-up) k sklepnim ugotovitvam (2017) – v angleškem jeziku
2 - Drugo poročilo RS k Paktu o državljanskih in političnih pravicah (2004) - v slovenskem jeziku
2 - Sklepne ugotovitve Odbora za človekove pravice 2. poročilu (2005) - v slovenskem jeziku
1 - Prvo (uvodno) poročilo RS k MPDPP(1993) - v slovenskem jeziku
1 - Sklepne ugotovitve Odbora za človekove pravice k uvodnemu poročilu (1996) - v slovenskem jeziku
Splošni komentarji odbora
Pomembna naloga Odbora je priprava in objava interpretacije posameznih pravic, ki izhajajo iz MPDPP v obliki splošnih komentarjev. Pri tem gre lahko tako za izčrpno interpretacijo posamezne določbe MPDPP kot tudi za širša, presečna vprašanja.